Z uvajanjem goste hrane sem pri Lani začela nekje pri njenih 4 mesecih in pol. Ko je tudi sama začela kazati interes po hrani. Saj je spremljala vsak moj vnos hrane v usta in pri tem odpirala usteca. Najprej sva začeli z mlečno riževo kašico. Narejeno iz mojega mleka in riževih kosmičev (zgledajo kot čokolino). Prvič je bilo res zanimivo, ker ni vedela kako jesti z žličko, saj nikoli prej še ni dobila nič po žlički. Tako je poskusila kar cucljat, kot da bi zizala. Ampak začetek je pa bil. Pojedla seveda ni nič, mogoče dve žlički. Pri hranjenju jo imam vedno v sedečem položaju, že od začetka uvajanja.
Vsak dan sva poskušali s kašico. To sem ji običajno dala nekje v času kosila (okoli 13.00 ure). Kmalu je osvojila hranjenje po žlički. Sem ji pa prve mlečne kašice naredila bolj redke, da je lažje jedla.
Med hranjenjem je prvi mesec zelo krilila z rokicami, tudi ona je ves čas želela držati žličko in sama nesti v usta. Pa je bilo kašice povsod. Sedaj pri sedmih mesecih pa ni več toliko packanja, res lepo je po žlički, seveda pri miru pač ne more biti. Ali maha z nogicami, si vleče nogavički dol, ali daje nogice v usta. Težko je pei miru tudi med hranjenjem, ampak kljub temu ni zapackana.
Nekje pri 5 mesecih sem ji začela kuhati zelenjavne kašice. Začeli sva s korenčkom, brez soli seveda. Skuhala sem ga v soparniku od Gorenja, ki ima hkrati tudi mešalnik. Hah ja, nad samim korenčkom ni bila navdušena. Ko, bi videli njen izraz na obrazu :D, kot da sem ji dala najbolj kislo oziroma grenko stvar v usta. Prvi dan z zelenjavo ni uspel. Naslednjič sem poskusila korenček in bučko, pa tudi ni bila najbolj navdušena. Pojedla je mogoče dve žlički, izraz na obrazu pa podoben pri uvajanju korenčka. Potem sem začela mešati več vrst zelenjave, kot so korenček, krompir, bučko. Pa tudi ni šlo najbolje v promet. Je trajalo nekaj dni, da se je navadila na nove okuse. Saj se je do uvajanja samo dojila (več o dojenju posebna objava).
Glede uvajanja goste hrane pri Lani nisem nič komplincirala, prebrala nisem nobene knjige o uvajanju. Delala sem po svojem občutku, predvsem pa sem "poslušala" želje Lane. Tako nisem en teden Lano hranila samo z eno vrsto zelenjave, npr. s korenčkom, če ji ni bil všeč, je tudi nisem silila. Raje sem ji kuhala mešano, saj je le-to raje jedla. Pa tudi ščep soli sem za vsako dala. Je veliko raje jedla, kot neokusno zelenjavo kuhano na vodi. Tu me boste verjetno marsikatere mamice grajale, ampak, kot sem že napisala, jaz sem poslušala Lano in ne različnih knjig o uvajanju hrane.
Pri nekje šestih mesecih je Lana začela jesti že domačo govejo juhco z rezanci in korenčkom. To juha ima najraje še sedaj. Sedaj pri sedmih mesecih je že vse vrste zelenjavnih juh, kot tudi vso ostalo hrano. redko, da ji kaj posebej skuham, za kosilo.
Pri šestih mesecih je poskusila tudi že surovo sadje. Tudi glede sadja nisem nič komplicirala. Nobenega sadja nisem prekuhala pa ji nič ni bilo. Najprej je poskusila marelico, ja prav ste prebrali. In nad njo je bila navdušena. Videla je babico jesti marelico in na vsak način jo je želela poskusit. Tako sem ji marelico dala po žlički. Zmazala je celo marelico. Kmalu zatem je poskusila tudi banano pa jabolko. Oboje ji je bilo všeč. Potem je poskusila še slivo, grozdje. Vso sadje ji je šlo v slast. Sadje res obožujem. Nobeno sadje že od začetkau ne pasiram. ampak ga le malo pretlačila z vilico ali naribam (jabolko). Mehkejše sadeže, kot so Banana, sliva, marelica, netarina ji dam kar cel kos, da sama lepo gloda pa še vsa navdušena je. Seveda ji ponavadi jaz kos držim in jo imam tako pod nadzorom da ne odgrizne prevelik kos, saj ima že šest zobkov.
Sedaj, pri sedmih mesecih in pol pa je Lana že prava gurmanka, saj je vso hrano, ki ji jo ponudimo. Praktično je skupaj z nami. Ne kuham ji nič več posebaj. Razen, če mi jemo kaj takšnega ji potem skuham kakšno juhico.
Zelo rada ima kruh in pa vso vrsto sadja pa govejo juhco.
Hranjenje je drugače pestro, zabavno. Sicer ni takšna packa, ampak pri miru pač ne more biti. Tako udarja z nogico, jo razteguje in vleče k sebi, si sezuva nogavički, krili z rokicami, ipd.
Glede uvajanja hrane jaz nič ne kompliciram že od začetka. Sprva sem hrano pasirala, ko je bila še manjša, sedaj pa jo hranim predvsem bo bwl metodi (npr. v rokice ali na mizico stolčka ji dam rezini kruha in ga sama raztrga ter papa, ali pa košček banane, da jo sama lepo gloda), oziroma malo kombiniram. O blw metodi lahko pišem tudi v posebni objavi.
Delam po občutku, predvsem pa poslušam oz. spremljam Lano. Tako mislim, da dojenček lažje sprejme hrano. Vsak pa je seveda drugačen. Jaz glede tega res nisem imela problemov. Lana je sama kazala interes in željo po hrani. Pa res zelo lepo papa in ni neka packa.
Mamice, čim manj komplicirate boljše je. Tako za vas, kot za vaše otročke. Verjemite. Namesto, da se obremenjujete, raje uživajte in se prepustite toku dogodkov.
Upam, da vam bo objava kaj koristila in vas pomirila glede uvajanja goste hrane.
O uvajanju goste hrane bo še kakšna objava.
Lep pozdravček 😉
Comentarios